Melao ya go reka maemo e šireletša khalendara ya gago, eupša gape e bopa maitemogelo a moreki. Melao e le e phaphathišitšwego e hlola go se hwetšwe ga bareki le dišala. Melao e le e thata kudu e ka galefa bareki ba botse. Morero ke go hlakanya dikholofetšo pele motho yo mongwe le yo mongwe a reka.
Thoma ka melao ya go fagela le ya go se hwetšwe
Kgetha nako ya go fagela e swanago le ditirelo tša gago. Kakaretšo e khutshwane e ka nyakega ka tsebišo ye nnyane go feta nako ya go bea mmala ye telele. Ge o lefela ditefo tša go se hwetšwe goba o boloka dipepo, o mpontšhe seo ka go hlaka pele moreki a netefatša.
Diriša dipepo moo kotsi e lego godimo kudu
Dipepo di a šoma kudu dikgolelong tša nako ye telele, mafelong ao go hlokagalago sengwe kudu, bareki ba basha, mošomo wa lenyalo, ditirelo tša mmala, goba ditirelo tše di nyakago go lokišetšwa ga dithoto. O ka se nyake dipepo bakeng sa nako nngwe le nngwe ya kopano.
Tsenya dithuso le dinako tša maleba tša ditirelo
Dikopano tše di latelanago di šoma ge dinako tša ditirelo di le tša nnete. Tsenya le go hlwekiša, go kgothaletša, go šoma ka ditsela, go fediša ditirelo, le nako ya khefu ge go nyakega. Khalendara e tletse ye e sa khonegago go dirwa ka dinako tša bohlatse e hlola khatelo le go fosa ga nako.
Hlahloba melao ka morago ga dikgopano tša nnete
Morago ga kgwedi ya mathomo, lekola go se hwetšwe ga bareki, dikgaolo tša go feta nakong, dišala, le dikholofetšo tša basebetsi. Fetoša melao go ya ka timelo, e sego ka tsela ya go akanya fela.
Diriša lenaneo la tlhahlobo la go bea mananeo go kgonthiša gore melao ye e šomišwa ka mananeo a gago a go reka maemo.